CJEU: Meje pravice do izbrisa
Sodišče Evropske unije bo v zadevi C-12/25, Bisdom Gent, presojalo ali lahko posameznik zahteva izbris svojih podatkov iz krstne knjige.
Novica je bila objavljena 9. 9. 2026.
Posameznik, ki je bil krščen v Katoliški cerkvi, je pozneje izrazil željo po izstopu iz Cerkve in od škofije v Gentu zahteval izbris svojih osebnih podatkov iz cerkvenih evidenc in arhivov.
Škofija njegovi zahtevi za izbris ni ugodila. Podatke v krstni knjigi je ohranila, ob obstoječem vpisu pa dodala zaznamek, da je posameznik izrazil voljo za izstop iz Cerkve. Tako je v evidenci ohranila podatek o opravljenem krstu, hkrati pa zabeležila tudi poznejšo odločitev posameznika.
Po stališču škofije krstna knjiga ne predstavlja evidence trenutnega članstva v Katoliški cerkvi, temveč dokumentira dejstvo, da je bila določena oseba krščena. Podatek o opravljenem krstu ima po cerkvenem pravu trajen pomen, med drugim tudi zaradi njegovega pomena pri poznejšem podeljevanju drugih zakramentov in v drugih cerkvenih postopkih.
Posameznik z načinom obravnave svoje zahteve ni bil zadovoljen, zato se je obrnil na belgijski nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, ki je decembra 2023 škofiji odredil izbris osebnih podatkov posameznika iz krstne knjige. Pri presoji je upošteval, da pravica do izbrisa iz 17. člena GDPR ni absolutna in da ima Cerkev lahko legitimen interes za vodenje in ohranjanje evidenc o opravljenih krstih. Kljub temu je presodil, da v konkretnem primeru trajno oziroma vseživljenjsko hranjenje osebnih podatkov posameznika ni sorazmerno, potem ko je ta jasno in nedvoumno izrazil voljo, da ne želi biti več povezan s Cerkvijo.
Škofija v Gentu je odločitev nadzornega organa izpodbijala pred belgijskim sodiščem. Bruseljsko pritožbeno sodišče je nato Sodišču Evropske unije v predhodno odločanje predložilo vprašanja glede razlage pravice do izbrisa po GDPR.
Zadeva je pred Sodiščem EU evidentirana pod opravilno številko C-12/25, Bisdom Gent. Ustna obravnava je potekala 30. junija 2026, sklepni predlogi generalne pravobranilke Tamare Ćapeta pa so predvideni za 1. oktober 2026.
Jedro spora je vprašanje, ali lahko verska skupnost tudi po izstopu posameznika še naprej hrani njegove osebne podatke zaradi dokazovanja zgodovinskega dejstva krsta in potreb svojega notranjega delovanja oziroma ali mora ob zahtevi posameznika te podatke na podlagi 17. člena GDPR izbrisati.
Odpira se tudi pomembno vprašanje pravne podlage za nadaljnjo hrambo in vprašanje sorazmernosti takšne obdelave. Krstni register namreč ni zgolj seznam trenutno aktivnih članov verske skupnosti, ampak ima podatek o krstu ima po cerkvenem pravu trajen pomen, saj se krst ne ponavlja, evidenca pa omogoča preverjanje njegovega obstoja pri poznejših cerkvenih postopkih.
Posebnost primera je tudi narava podatkov v krstnih knjigah. Posamezen vpis lahko poleg podatkov krščene osebe vsebuje podatke o starših, botrih in osebi, ki je opravila krst. Izbris celotnega vpisa bi zato lahko posegel tudi v podatke drugih posameznikov ter vplival na celovitost evidence.
Primer odpira tudi širše vprašanje razmerja med varstvom osebnih podatkov in avtonomijo verskih skupnosti. Komisija škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE) je v zvezi s postopkom opozorila, da bi zahteva po spreminjanju oziroma brisanju zapisov o opravljenih zakramentih lahko posegla v način, kako verska skupnost vodi svoje notranje evidence in dokumentira dejstva, ki imajo zanjo verski in pravni pomen.
Odločitev Sodišča EU bo pomembna tudi zaradi različnih pristopov, ki so se do vprašanja izbrisa podatkov iz verskih evidenc razvili v državah članicah. Zadeva C-12/25 tako Sodišču EU ponuja možnost, da podrobneje opredeli meje pravice do izbrisa ter pogoje, pod katerimi je mogoče osebne podatke kljub zahtevi posameznika še naprej hraniti.
Vir: InfoVaticana
Naslovna fotografija: Pexels
