CJEU: Obdelava ter svoboda izražanja in obveščanja
Sodišče Evropske unije je izpostavilo, da plačljiva objava kazenskih sodb sama po sebi ni ne sodi med izjeme, ki jih države članice lahko določijo za obdelave podatkov v novinarske namene po 85. členu GDPR.
Novica je bila objavljena 9. 7. 2026.
Sodišče Evropske unije je v sodbi C-199/24 obravnavalo razmerje med varstvom osebnih podatkov in svobodo izražanja v primeru komercialne spletne zbirke sodnih odločb.
Postopek se je začel na Švedskem, kjer je podjetje upravljalo plačljivo spletno bazo podatkov, ki je uporabnikom omogočala iskanje posameznikov ter vpogled v sodbe, izdane v kazenskih postopkih. Eden izmed posameznikov, katerega obsodba je izvirala iz leta 2011, je od upravljavca zahteval izbris svojih osebnih podatkov. Upravljavec podatkov ni izbrisal na podlagi zahteve posameznika, temveč šele pozneje v skladu s svojo interno politiko hrambe podatkov.
Posameznik je zato vložil odškodninski zahtevek zaradi domnevne kršitve GDPR. Upravljavec se je branil s sklicevanjem na švedsko zakonodajo, ki določenim zbirkam podatkov priznava posebno ustavnopravno varstvo svobode izražanja. Po njegovem mnenju zato določbe GDPR sploh niso bile uporabljive, posameznik pa bi lahko svoje pravice uveljavljal zgolj z vložitvijo civilne ali kazenske tožbe zaradi obrekovanja.
Švedsko sodišče je podvomilo o skladnosti takšne nacionalne ureditve z določbami GDPR in na Sodišče Evropske unije naslovilo predlog za sprejetje predhodne odločbe.
Odločitev sodišča
Sodišče Evropske unije je poudarilo, da morajo države članice pri izvajanju 85. člena GDPR zagotoviti ustrezno ravnovesje med pravico do varstva osebnih podatkov ter svobodo izražanja in obveščanja. Pri tem lahko sprejmejo določene izjeme ali odstopanja od posameznih določb GDPR, vendar le v obsegu, ki je nujen za dosego tega ravnovesja.
Ob tem je sodišče jasno opozorilo, da države članice ne smejo izključiti uporabe GDPR za obdelave osebnih podatkov, ki ne sodijo med novinarske, akademske, umetniške ali literarne namene. Prav tako posameznikom ne smejo odvzeti pravnih sredstev, ki jim jih zagotavlja GDPR. Posameznik mora imeti možnost uveljavljati pravice, ki jih določa uredba, vključno s pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu, pravico do sodnega varstva ter pravico do odškodnine zaradi nezakonite obdelave osebnih podatkov.
Pomemben del sodbe se nanaša tudi na razlago pojma obdelava osebnih podatkov za novinarske namene. Sodišče je pojasnilo, da je takšen namen podan takrat, ko je cilj obdelave obveščanje javnosti oziroma posredovanje idej ali mnenj. Pri presoji je treba upoštevati tudi način priprave vsebine. Ta mora biti uredniško obdelana ali prilagojena, pripravljena v skladu z uredniško politiko oziroma etičnimi pravili ter temeljiti na preverjenih dejstvih.
Po presoji Sodišča Evropske unije zgolj objava sodnih odločb o kazenskih obsodbah na spletu proti plačilu teh pogojev praviloma ne izpolnjuje. Takšna dejavnost je predvsem omogočanje dostopa do podatkov in sama po sebi še ne predstavlja novinarske dejavnosti v smislu 85. člena GDPR. Končno presojo mora sicer opraviti nacionalno sodišče, vendar je Sodišče Evropske unije podalo jasna merila, ki bodo pomembna tudi pri obravnavi podobnih primerov v prihodnje.
Sodba predstavlja pomembno pojasnilo glede razlage novinarske izjeme po GDPR. Potrjuje, da zgolj sklicevanje na svobodo izražanja ali komercialno objavljanje informacij ne zadostuje za izključitev uporabe GDPR. Upravljavci morajo izkazati, da njihova dejavnost dejansko sledi ciljem novinarskega poročanja in izpolnjuje merila, ki jih je postavilo Sodišče Evropske unije.
Sodba Sodišča Evropske unije je dostopna tukaj.
Vir: CJEU
Naslovna fotografija: Pexels
