EU Omnibus: Pasice za piškotke
V okviru predlaganih sprememb evropske digitalne zakonodaje ni več predvideno poenostavljeno pridobivanje privolitev za uporabo piškotkov in drugih sledilnih tehnologij.
Novica je bila objavljena 18. 6. 2026.
Predlog Evropske komisije je predvideval uvedbo mehanizma, po katerem bi uporabniki svoje nastavitve glede sledenja in obdelave osebnih podatkov določili neposredno v brskalniku ali na napravi. Tak signal bi se nato samodejno posredoval spletnim mestom, ki bi ga morala upoštevati pri obdelavi osebnih podatkov za namene oglaševanja in spremljanja vedenja uporabnikov. Kljub dolgoletnim kritikam uporabnikov in podjetij pa je Svet EU v zadnjem osnutku pogajalskega besedila z dne 18. junija 2026 opustil predlagano rešitev, ki bi lahko postopoma nadomestila danes vseprisotne piškotne pasice.
Namen predlagane ureditve ni bil odprava zahteve po privolitvi, temveč sprememba načina njenega podajanja. Uporabnikom bi bilo omogočeno enostavnejše in bolj pregledno upravljanje njihovih odločitev, pri čemer bi še vedno lahko privolitev podali za posamezno spletno mesto ali določen namen obdelave.
Razprava o piškotnih pasicah se že vrsto let osredotoča na vprašanje njihove dejanske učinkovitosti. Čeprav zakonodaja zahteva, da je privolitev svobodna, konkretna, informirana in nedvoumna, številna spletna mesta še vedno uporabljajo različne oblikovne prijeme, ki uporabnike spodbujajo k sprejemu sledenja. Takšni vzorci oblikovanja pogosto otežujejo zavrnitev obdelave ali pa jo naredijo bistveno manj vidno od možnosti sprejema.
Posledica so visoke stopnje privolitev, ki po mnenju zagovornikov zasebnosti ne odražajo nujno resnične volje posameznikov. Hkrati se uporabniki vsakodnevno srečujejo z velikim številom zahtev za podajo privolitve, kar zmanjšuje preglednost in prispeva k utrujenosti uporabnikov pri sprejemanju odločitev o varstvu osebnih podatkov.
Po poročilih iz Bruslja naj bi pomembno vlogo pri nasprotovanju predlagani spremembi odigrali predstavniki digitalne oglaševalske industrije. Med kritiki predloga je bil tudi Google, ki naj bi opozarjal na morebitne negativne posledice za digitalno oglaševanje in financiranje spletnih vsebin. Nasprotniki predloga so izražali pomisleke, da bi avtomatizirani sistemi za upravljanje privolitev lahko zmanjšali obseg pridobljenih privolitev in s tem vplivali na obstoječe poslovne modele, ki temeljijo na vedenjskem oglaševanju.
Posebno pozornost vzbuja dejstvo, da so umik predlagane določbe podprle tudi nekatere države članice, ki sicer pogosto zagovarjajo zmanjševanje regulativnih bremen za podjetja in poenostavitev zakonodaje. Med njimi se omenjajo Nemčija, Francija in Poljska. Kritiki takšne odločitve opozarjajo, da je bila prav avtomatizacija upravljanja privolitev eden redkih konkretnih predlogov, ki bi lahko dejansko zmanjšal administrativne obremenitve tako za uporabnike kot za upravljavce.
Postopek sprejemanja zakonodaje sicer še ni zaključen. Evropski parlament svojega stališča glede predlagane določbe še ni oblikoval. V nadaljnjih pogajanjih med Svetom EU in Evropskim parlamentom bo zato še vedno mogoče doseči kompromisno rešitev, ki bi omogočila uvedbo sodobnejšega sistema upravljanja privolitev.
Vir: noyb.eu
Naslovna fotografija: Pexels
