Francija: Prepoved družbenih omrežij za mladoletne
Francija je kot prva država članica Evropske unije sprejela zakon, s katerim želi narediti korak naprej na področju zaščite otrok in najstnikov pred škodljivimi vplivi uporabe spletnih strani kot so TikTok, Facebook, Instagram, Snapchat in druge.
Novica je bila objavljena 22. 7. 2026.
Zaščititi otroke pred tveganji družbenih omrežij, ne da bi pri tem nesorazmerno posegli v zasebnost vseh uporabnikov, bo eden ključnih izzivov nove francoske ureditve družbenih omrežij.
Francoski parlament je potrdil zakon, ki bo otrokom, mlajšim od 15 let, prepovedal uporabo družbenih omrežij. Prepoved se bo uvajala postopoma: od 1. septembra 2026 mlajši od 15 let ne bodo več mogli ustvarjati novih uporabniških računov, od januarja 2027 pa naj bi platforme onemogočile tudi njihove obstoječe račune.
Toda sprejeti prepoved je eno, zagotoviti njeno učinkovito izvajanje pa nekaj drugega. Da bi platforme lahko mlajšim od 15 let dejansko preprečile dostop, bodo morale najprej zanesljivo ugotoviti starost svojih uporabnikov. Po napovedih francoske ministrice za digitalne zadeve Anne Le Hénanff naj bi morali svojo starost dokazati vsi uporabniki v Franciji, kar odpira pomembna vprašanja z vidika varstva osebnih podatkov.
Preverjanje starosti namreč lahko zahteva obdelavo dodatnih osebnih podatkov milijonov uporabnikov, pri čemer se hitro pojavi temeljna dilema: kako dovolj zanesljivo ugotoviti, ali je nekdo dosegel zahtevano starost, ne da bi za to zbirali več osebnih podatkov, kot je dejansko potrebno?
Manj invazivne metode so praviloma prijaznejše do zasebnosti, vendar jih je lahko tudi precej lažje zaobiti. Če preverjanje temelji zgolj na datumu rojstva, ki ga uporabnik vnese ob registraciji, lahko mladoletnik omejitev preprosto obide z navedbo neresničnih podatkov. Strožji načini preverjanja, na primer uporaba osebnih dokumentov ali tehnologij za ocenjevanje starosti na podlagi obraza, pa lahko pomenijo bistveno intenzivnejšo obdelavo osebnih podatkov.
Kako zahtevno je v praksi najti ustrezno ravnovesje, kaže izkušnja Avstralije, ki je konec leta 2025 uvedla prepoved uporabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let. Prvi podatki in preizkusi izvajanja prepovedi kažejo, da velik delež mladoletnih uporabnikov še vedno dostopa do družbenih omrežij, nove račune pa je mogoče na nekaterih platformah ustvariti že z navedbo neresnične starosti, ne da bi bilo potrebno dodatno preverjanje.
Avstralska izkušnja tako dobro ponazarja problem, s katerim se bo soočila tudi Francija. Če platforme dodatno preverjajo le uporabnike, pri katerih zaznajo znake, da bi lahko bili mladoletni, je takšen pristop manj invaziven, vendar pušča več prostora za izogibanje omejitvam. Sistematično preverjanje starosti vseh uporabnikov bi bilo lahko učinkovitejše, vendar bi hkrati pomenilo, da bi morali zaradi omejevanja dostopa mladoletnikom svojo starost dokazovati tudi milijoni odraslih uporabnikov.
Prav zato bo pomembno, kako bodo sistemi preverjanja starosti zasnovani v praksi. Z vidika GDPR bodo morali med drugim upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov in vgrajenega ter privzetega varstva osebnih podatkov ter zagotoviti ustrezno varnost obdelave. Posebej pomembno bo vprašanje, ali je mogoče potrditi zgolj podatek, da je posameznik dosegel določeno starostno mejo, ne da bi platforma pri tem pridobila njegovo natančno starost, kopijo osebnega dokumenta ali druge podatke, ki za ta namen niso potrebni.
Francoska ureditev bo zato pomemben preizkus, ali je mogoče vzpostaviti sistem preverjanja starosti, ki bo hkrati dovolj učinkovit, da ga mladoletniki ne bodo mogli preprosto obiti, in dovolj zasebnosti prijazen, da zaščita otrok ne bo vodila v nesorazmerno preverjanje vseh uporabnikov interneta.
Vprašanje preverjanja starosti pa ne bo ostalo omejeno zgolj na Francijo. Podobne omejitve dostopa otrok do družbenih omrežij napoveduje več evropskih držav, razprava o skupnem pristopu pa poteka tudi na ravni Evropske unije. Francoski model in njegove praktične posledice bodo zato verjetno pomemben pokazatelj, kako uspešno je mogoče v praksi uskladiti dva legitimna cilja: učinkovitejšo zaščito otrok v digitalnem okolju in varstvo zasebnosti uporabnikov.
Naslovna fotografija: Pexels
