ICC: Prehod na evropsko programsko opremo
Mednarodno kazensko sodišče (International Criminal Court) je zaradi želje po večji neodvisnosti od ameriških tehnoloških podjetij prenehalo z uporabo Microsoftove programske opreme in prešlo na uporabo nemškega orodja OpenDesk.
Novica je bila objavljena 3. 11. 2025.
Dogajanje, ki se je začelo februarja letos, je znova odprlo razpravo o tehnološki neodvisnosti mednarodnih institucij. Takrat je predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, podpisal izvršni ukaz, s katerim je napovedal sankcije proti uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča zaradi nalogov za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je povezan z domnevnimi vojnimi zločini v Gazi.
Nekaj mesecev pozneje, maja, je glavni tožilec ICC, Karim Khan, izgubil dostop do svojega Microsoftovega e-poštnega računa. Predsednik Microsofta Brad Smith, se je na očitke odzval in poudaril, da podjetje ni prekinilo ali omejilo storitev Mednarodnemu kazenskemu sodišču.
Čeprav neposredna povezava med ameriškim izvršnim ukazom in incidentom ni bila dokazana, se je v javnosti hitro pojavila domneva, da bi lahko šlo za posreden učinek političnih napetosti.
V želji po večji varnosti in manjši odvisnosti od ameriških tehnoloških podjetij se Mednarodno kazensko sodišče zato odločilo postopno nadomestiti programsko opremo Microsoft z rešitvijo Open Desk, ki jo razvija nemško Zvezno središče za digitalno suverenost (Zendis). Gre za podjetje v državni lasti, ustanovljeno z namenom krepitve digitalne neodvisnosti javne uprave in zmanjšanja kritičnih odvisnosti od posameznih tehnoloških ponudnikov.
Čeprav Mednarodno kazensko sodišče z okoli 1800 zaposlenimi sodi med manjše mednarodne organizacije, ima ta odločitev močan simbolni pomen. Predstavlja jasen signal, da je tehnologija postala del geopolitične arene, kjer so digitalne rešitve in infrastruktura vse bolj prepletene z vprašanji političnega vpliva in nadzora.
Odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča ni osamljen primer. Podobne premike opažamo tudi v državnih upravah po Evropi, kjer se vse bolj uveljavlja potreba po odprtokodnih, evropskih in tehnološko neodvisnih rešitvah.
Nedavno se je za tak korak odločila nemška zvezna dežela Schleswig-Holstein, ki prehaja na odprtokodni programski ekosistem v javni upravi. Enako strategijo sta sprejeli tudi španski regiji Andaluzija in Valencija, kjer želi javni sektor postopoma zmanjšati odvisnost od ameriških programskih rešitev ter zagotoviti večji nadzor nad podatki.
Tudi Danska je naredila pomemben premik. Junija je danska ministrica za digitalizacijo Caroline Stage napovedala ambiciozen načrt: popolno opuščanje Microsoftovih storitev v njenem oddelku. Polovica računalnikov naj bi opustila Microsoft Windows in prešla na operacijski sistem Linux, pisarniški paket Office 365 pa sta zamenjala LibreOffice in druge odprtokodne rešitve.
Vzporedno poteka preobrazba na ravni Evropske unije. Evropska komisija je namreč v naprednih pogajanjih s francoskim ponudnikom oblačnih storitev OVHcloud, da bi svoje oblačne procese postopno preselila z Microsoftovih storitev na evropsko infrastrukturo. S tem želi Komisija uresničiti svojo strategijo strateške tehnološke neodvisnosti ter zagotoviti, da ključni podatkovni tokovi evropskih institucij ostanejo znotraj evropske jurisdikcije.
Digitalna suverenost tako ni več le tehnično vprašanje, temveč ključni del sodobne politične varnosti in zaupanja v institucije, ki delujejo na globalni ravni.
Vir: cybernews.com
Naslovna fotografija: Pexels
