IP: Posredovanje videoposnetkov
Informacijski pooblaščenec je obravnaval vprašanje upravljavca videonadzora v garažni hiši, ki ga je zanimalo komu mora omogočiti vpogled v posnetek ali izročiti njegovo kopijo.
Mnenje je bilo objavljeno 12. 8. 2026.
Informacijski pooblaščenec je obravnaval vprašanje upravljavca videonadzora v garažni hiši, kjer je voznik trčil v garažna vrata in jih poškodoval. Videonadzorni sistem je zabeležil dogodek, vendar na posnetku ni bilo mogoče videti oseb, temveč samo vozilo, s katerim je bila povzročena škoda.
Za dostop do posnetka je zaprosila voznikova hči. Iz njene zahteve ni izhajalo, da bi bila sama udeležena v dogodku ali da bi se posnetek nanašal nanjo, zahtevi prav tako ni priložila pooblastila svojega očeta.
Upravljavca je zanimalo, ali mora vozniku oziroma njegovi pooblaščenki omogočiti vpogled v posnetek ali izročiti njegovo kopijo. Pojavilo se je tudi vprašanje, ali na obravnavo zahteve vpliva dejstvo, da je bil posnetek že predan policiji, ki vodi postopek v zvezi z dogodkom. Upravljavec je želel še pojasnilo, na kakšen način naj ugotovi identiteto osebe, ki zahteva posnetek, in katere podatke lahko za ta namen pridobi.
Mnenje Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec je najprej opozoril, da videoposnetek ni vedno tudi posnetek osebnih podatkov. Za uporabo pravil o varstvu osebnih podatkov mora biti posneta informacija povezana z določeno ali vsaj določljivo fizično osebo. Če zaradi kakovosti slike, položaja kamere ali drugih okoliščin ni mogoče ugotoviti, na koga se posnetek nanaša, ne gre za osebne podatke.
Dejstvo, da na posnetku ni vidna voznikova podoba, samo po sebi še ne pomeni, da posnetek ne vsebuje njegovih osebnih podatkov. Tudi posnetek vozila je lahko povezan z določljivim posameznikom, če je mogoče voznika ugotoviti na podlagi registrske oznake, podatkov o dogodku ali drugih razpoložljivih informacij. Upravljavec mora zato najprej presoditi, ali posneto vozilo in okoliščine dogodka omogočajo povezavo z določeno fizično osebo.
Če se posnetek nanaša na določljivega voznika, lahko ta pri upravljavcu videonadzora uveljavlja pravico do dostopa iz člena 15 Splošne uredbe. V okviru te pravice lahko zahteva potrditev, ali upravljavec obdeluje njegove osebne podatke, informacije o obdelavi ter kopijo podatkov, ki se nanašajo nanj. Pri videonadzoru lahko to pomeni tudi pridobitev kopije relevantnega dela posnetka.
Zahtevo lahko vloži voznik sam ali pa jo v njegovem imenu vloži druga oseba. V slednjem primeru mora upravljavec preveriti, ali je vlagatelj za zastopanje ustrezno pooblaščen. Sorodstveno razmerje samo po sebi ne daje pravice do dostopa do osebnih podatkov druge polnoletne osebe. Voznikova hči zato brez pooblastila ne more zahtevati posnetka v očetovem imenu.
Preden upravljavec omogoči vpogled ali izroči kopijo posnetka, se mora z zadostno stopnjo zanesljivosti prepričati, da zahtevo vlaga upravičena oseba. Če upravljavec na podlagi informacij iz zahteve ne more povezati vlagatelja z osebnimi podatki na posnetku, ga lahko pozove k predložitvi dodatnih podatkov. Obseg zahtevanih informacij mora biti omejen na tisto, kar je dejansko potrebno za preverjanje identitete in povezave z dogodkom.
Kadar zahtevo vlaga pooblaščenec posameznika, je treba preveriti tako identiteto zastopane osebe kot identiteto pooblaščenca ter obstoj in obseg pooblastila. Iz pooblastila mora biti dovolj jasno razvidno, da pooblaščenec sme v imenu posameznika uveljavljati pravico do dostopa do osebnih podatkov oziroma zahtevati predmetni videoposnetek.
Pri videoposnetkih je način identifikacije odvisen tudi od njihove vsebine. Če je na posnetku razvidna oseba, lahko pri preverjanju pomaga dokument s fotografijo. Kadar je vidno samo vozilo, pa mora upravljavec upoštevati druge podatke, na primer registrsko oznako, čas dogodka, podatke o vozilu ali druge okoliščine, ki omogočajo zanesljivo povezavo med posnetkom in vlagateljem zahteve. Pri tem mora spoštovati načelo najmanjšega obsega podatkov in ne sme zahtevati več informacij, kot jih potrebuje za identifikacijo.
Če so na posnetku tudi druge določljive osebe, pravica vlagatelja ne pomeni neomejenega dostopa do njihovih osebnih podatkov. Upravljavec mora pred posredovanjem kopije presoditi, ali je njihove pravice mogoče zavarovati z ustrezno omejitvijo posnetka, izrezom relevantnega dela ali zakritjem podob, registrskih oznak oziroma drugih identifikacijskih elementov.
Informacijski pooblaščenec je pojasnil tudi, da predhodno posredovanje posnetka policiji ne odpravi obveznosti upravljavca, da ločeno obravnava zahtevo posameznika po členu 15 Splošne uredbe, saj gre za dve različni pravni razmerji. Policija posnetek pridobi zaradi izvajanja svojih zakonskih nalog, posameznik pa svojo zahtevo naslovi na upravljavca videonadzornega sistema zaradi uveljavljanja pravice do dostopa.
Voznik lahko podatke o dogodku pod pogoji, ki jih določa Zakon o nalogah in pooblastilih policije, zahteva tudi neposredno od policije. Vendar ta možnost ne nadomešča njegove pravice, da se obrne na prvotnega upravljavca videonadzora.
Mnenje opozarja na pomembno razlikovanje med zahtevo posameznika za dostop do lastnih osebnih podatkov in zahtevo tretje osebe, ki želi posnetek pridobiti zaradi dokazovanja dogodka ali uveljavljanja drugih interesov. Člen 15 Splošne uredbe daje posamezniku dostop samo do osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Ne predstavlja splošne podlage, na podlagi katere bi lahko kdorkoli zahteval posnetek prometnega ali škodnega dogodka.
Mnenje Informacijskega pooblaščenca je dostopno tukaj.
Naslovna fotografija: Pexels
