IP: Pridobivanje podatkov s strani detektivov
Informacijski pooblaščenec je v mnenju poudaril, da je obseg pridobivanja podatkov detektivov omejen na zakonite pravne podlage naročnika, pisno pooblastilo in določbe ZDD-2
Mnenje je bilo objavljeno 24.5.2025
Informacijski pooblaščenec je v uvodu pojasnil, da je treba za vsako obdelavo osebnih podatkov najprej zagotoviti ustrezno pravno podlago. Izbor ustrezne pravne podlage za posamezno obdelavo je obveznost upravljavca, ki mora pri tem upoštevati konkretne okoliščine in namene obdelave. Sama obdelava osebnih podatkov mora potekati na eni od pravnih podlag, ki jih določa prvi odstavek 6. člena Splošne uredbe.
Detektiv lahko opravlja dejavnosti na področjih, ki so določena z Zakonom o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/24; v nadaljevanju: ZDD-2). Na podlagi 33. člena ZDD-2 detektiv opravlja detektivsko dejavnost na podlagi pisnega pooblastila naročnika, iz katerega je razvidno delovno področje iz tega zakona, namen in obseg danega pooblastila. V primeru sklenjene pogodbe med detektivom in naročnikom mora biti pooblastilo priloga pogodbe.
Za opravljanje svoje dejavnosti mora detektiv torej imeti ustrezno pisno pooblastilo naročnika. Ta lahko na detektiva prenese samo tiste pravice, ki jih ima sam. Pravica detektiva za pridobivanje informacij in podatkov izhaja torej iz naročnikovega naročila, kar pomeni, da detektiv nima pravice samostojno zbirati, obdelovati, shranjevati in uporabljati informacij in podatkov, za katere ga naročnik ni pisno pooblastil. Naročnik tako ne more preko detektiva pridobivati osebnih podatkov, za obdelavo katerih sam nima pravne podlage. Pooblastilo za pridobivanje osebnih podatkov preko detektiva je torej možno zgolj v obsegu, za katerega ima sam naročnik pravno podlago.
Upravičenja, ki jih zakon podeljuje detektivu, so določena v 35. členu ZDD-2:
pridobivanje podatkov od oseb ali iz javno dostopnih virov;
pridobivanje podatkov iz evidenc;
pridobivanje podatkov z osebno zaznavo;
uporaba tehničnih sredstev.
Detektiv v skladu z drugim odstavkom 35. člena ZDD-2lahko opravlja storitve za naročnika samo v okviru detektivovega delovnega področja, določenega v tem zakonu (v 34. členu).
V skladu s 37. členom ZDD-2 ima detektiv v okviru pisnega pooblastila (ta mora vsebovati delovno področje iz 34. člena ZDD-2, namen in obseg danega pooblastila) naročnika ali odredbe sodišča pravico pridobivati podatke iz uradnih evidenc, če je do tega upravičen naročnik ali če to izrecno določa ZDD-2 ali drug zakon. Detektiv lahko za posamezno osebo obdeluje naslednje osebne podatke, ki so potrebni za opravljanje detektivske dejavnosti: ime in priimek, naslov bivališča, EMŠO ali davčno številko, razen če posamezna točka tega odstavka ne določa drugače. Podatke pridobi iz določenih zbirk osebnih podatkov in evidenc, med drugim tudi iz evidence registriranih vozil iz zakona, ki ureja motorna vozila (podatki o posameznem vozilu, ki morajo biti navedeni na prometnem dovoljenju, in o lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano), in centralnega registra prebivalstva iz zakona, ki ureja centralni register prebivalstva (ime in priimek posameznika, EMŠO, državljanstvo, spol, država in kraj rojstva, datum smrti, podatek o prijavljenih stalnih in začasnih prebivališčih v Republiki Sloveniji ter obdobjih prijavljenega prebivanja na teh naslovih, stalnih in začasnih naslovih v tujini ter obdobjih prijavljenega prebivanja na teh naslovih, naslovih za vročanje, ime in priimek ter EMŠO osebe, ki ima ali je imela prijavljeno stalno in začasno prebivališče na enakem naslovu kot posameznik).
Informacijski pooblaščenec je izpostavil, da na podlagi navedenega meni, da detektivi ne bi smeli imeti v delu, ki se nanaša na obdelave osebnih podatkov in druge oblike posegov v zasebnost, pooblastil, ki bi presegala pravne podlage za zakonito pridobivanje osebnih podatkov ali drugih oblik posegov v zasebnosti posameznika s strani naročnika. Zakonskih pooblastil detektiva tako nikakor ne gre tolmačiti na način, da bi ta lahko ogrožal zakonsko ali ustavno varovane pravice posameznikov oziroma da bi lahko detektiv izvajal določene aktivnosti oziroma obdelave osebnih podatkov, ki jih sam naročnik zakonito ne sme. Zato je IP izpostavil, da detektiv na podlagi 37. člena ZDD-2 ne sme zbirati podatkov iz evidenc, če do tega ni upravičen naročnik, ki je nanj prenesel to pooblastilo, ali če tega izrecno ne določa ZDD-2 ali drug zakon (tak zakon pa mora biti skladen z Ustavo).
Celotno mnenje je dostopno tukaj
Vir: IP RS
