IP: Uporaba skritega kupca
Informacijski pooblaščenec v mnenju izpostavlja, da je za vsak namen obdelave osebnih podatkov delavca nujno zagotoviti pravno podlago in opozarja na omejitve uporabe pravne podlage privolitve v delovnih razmerjih.
Mnenje je bilo objavljeno 27. 10. 2026.
Uporaba skrivnih kupcev je v trgovinah pogost način preverjanja kakovosti storitev in dela zaposlenih. Toda ali lahko delodajalec takšno preverjanje izvaja tudi z zvočnim ali video snemanjem? Na kaj mora biti pozoren, da ne poseže prekomerno v zasebnost zaposlenih?
Na IP je bilo naslovljeno vprašanje glede uporabe skrivnih kupcev v trgovinah. Gre za prakso, pri kateri oseba obišče trgovino kot običajna stranka in preverja, kako zaposleni opravljajo svoje delo, na primer kako svetujejo kupcem, predstavljajo izdelke in upoštevajo prodajne standarde.
Vprašanja glede varstva osebnih podatkov se pojavijo predvsem takrat, ko skrivni kupec pogovor z zaposlenim snema. Takšni posnetki namreč lahko vsebujejo osebne podatke zaposlenih, zato mora delodajalec za njihovo obdelavo zagotoviti ustrezno pravno podlago in spoštovati pravila varstva osebnih podatkov.
Mnenje Informacijskega pooblaščenca
IP je pojasnil, da slovenska zakonodaja delodajalcem ne daje splošnega dovoljenja za prikrito snemanje zaposlenih med opravljanjem dela.
V skladu z 48. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) lahko delodajalec osebne podatke zaposlenih obdeluje, kadar to določa zakon ali kadar je obdelava potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma v zvezi z njim.
Delodajalec mora zato znati utemeljiti, zakaj je snemanje zaposlenih potrebno in zakaj zastavljenega cilja ne bi mogel doseči na način, ki bi manj posegal v njihovo zasebnost. IP pri tem posebej opozarja na zvočno snemanje, ki predstavlja intenzivnejši poseg v zasebnost posameznika in je zato dopustno le izjemoma. Če bi se izvajalo tudi video snemanje, bi bilo treba upoštevati še posebne zakonske omejitve glede videonadzora v delovnih prostorih.
Ali lahko zaposleni v snemanje privoli?
IP je opozoril, da je privolitev zaposlenih zaradi neenakega položaja delavca in delodajalca ustrezna pravna podlaga le izjemoma.
Zaposleni mora imeti možnost, da privolitev zavrne ali jo kasneje prekliče, ne da bi to kakorkoli negativno vplivalo na njegovo zaposlitev ali pravice iz delovnega razmerja.
Pomembno je tudi razlikovati med obveščanjem in privolitvijo. Če delodajalec zaposlenega zgolj seznani z možnostjo snemanja, to še ne pomeni, da je zaposleni v takšno obdelavo osebnih podatkov tudi privolil.
Ali je potrebna ocena učinka (DPIA)?
IP priporoča, da delodajalec pred uvedbo takšnega načina preverjanja zaposlenih izdela oceno učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov (DPIA), pri čemer mora preveriti tudi, ali je njena izvedba obvezna.
Posebno pozornost je treba nameniti pravni podlagi, sorazmernosti ukrepa in tveganjem za pravice zaposlenih. Pri tem je pomembno predvsem vprašanje, ali bi bilo mogoče kakovost dela preverjati tudi brez snemanja, na primer zgolj na podlagi poročila skrivnega kupca.
Če preverjanje izvaja zunanji izvajalec, mora delodajalec ustrezno urediti tudi razmerje z njim in, kadar ta nastopa kot pogodbeni obdelovalec, zagotoviti spoštovanje 28. člena GDPR.
Mnenje IP tako ne pomeni, da je uporaba skrivnih kupcev prepovedana. Opozarja pa, da je treba pri morebitnem snemanju zaposlenih posebej skrbno presoditi njegovo zakonitost, nujnost in sorazmernost. Dejstvo, da bi posnetek delodajalcu olajšal ocenjevanje kakovosti dela, namreč samo po sebi še ne upravičuje posega v zasebnost zaposlenih.
Vir in celotno mnenje Informacijskega pooblaščenca je dostopno tukaj.
Naslovna fotografija: Pexels
